Jesensko zimski čas je čas prehladnih obolenj in viroz. Tako pri otrocih kot pri odraslih so prehladna obolenja najpogostejša nalezljiva bolezen.
Človek v svojem življenju zboli povprečno 200-krat za prehladnim obolenjem. Povprečna odrasla oseba zboli 2- do 4-krat na leto. Otroci pa zbolijo največkrat, povprečno šest do osemkrat na leto.
V razmnoževalni ciklus prehladnih obolenj je vključenih več kot 200 virusov, v katerem je človek gostitelj in prenašalec in edini, ki zboli in celo podleže.
Ljudje se jeseni in pozimi več zadržujemo v zaprtih prostorih in si delimo skupne prostore. Tako virus najde idealno pot razvoja in razmnoževanja, saj lahko zunaj telesa živi tudi do nekaj dni, kar zadošča, da ga dobi nekdo, ki je prijel za kljuko, nakupovalni voziček, ponujeno desnico, je bil ob nekom, ki je ravno kihal ali kašljal, …
Prehladi imajo svojo klinično pot , ki traja od 4-7 dni in se načeloma ne zdravi z antibiotiki.
Pravzaprav ti virusi niso tako življenjsko ogrožajoči za človeka, razen če ta ni imunokompromitiran in mu ne preti nevarnost, da hitro podleže zapletom bolezni. Organizem se zato niti ne trudi ustvariti velikega števila stalnih protiteles, ki bi bili usposobljeni in bi ubijali morebitne viruse prehladnih obolenj, saj bi mu to pomenilo veliko dela in izgubo veliko pomembnega časa, ki ga izkorišča v vsakodnevnem boju z ostalimi sovražniki, s katerim se srečamo vsak dan. Po drugi strani bi bilo to tudi nemogoče, saj se prehladni virusi ohranjajo skozi stoletja prav na ta način, da spreminjajo svojo genetsko sestavo oziroma prepoznavnost in so zaradi tega našemu imunskemu sistemu vedno nova uganka. Naš imunski sistem ga uspe uničiti v 5–7 dneh, zahvaljujoč prav temu, da se v tem času nastane zadostno število protiteles, ki virus pokončajo. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov – jesen, zima, pomlad, tesnejši stiki v zaprtih prostorih – pa se virus uspe razširiti na drugega gostitelja in ponovno povzroči bolezen in ustvaril nov razmnoževalni ciklus.
Najpogostejši simptomi: pekoča bolečina v grlu, preveč sluzi, ki drvi po žrelu in curlja v nos, pekoče očesne veznice, kašelj, povišana temperatura – vse to so znaki prehlada. Če vas bolijo še mišice in kosti, potem vas je verjetno ‘napadla’ gripa.
Kako si lahko olajšamo težave:
🌷 Pitje toplih čajev (lipov do potenja; bezeg po tem ko se že potimo..)
🌷 Počitek
🌷 Nekateri vitamini in minerali
🌷 Ameriški slamnik
🌷 Uživanje lahke hrane
🌷 In seveda - pomoč in podpora imunskemu sistemu z naravnimi eteričnimi olji.
Eterična olja in njihove učinkovine nudijo pomoč v preventivi in kurativi. Veliko eteričnih olj ima antiviralno in antibakteriološko delovanje. Prav tako lajšajo izkašljevanje in redčijo sluz.
Pri prehladu in gripi posegamo po eteričnih oljih, ki spadajo v skupino monoterpenskih oksidov oz. olja, ki vsebujejo 1,8 Cineol (ta olja niso za otroke manjše od 3 let, otroke s spazmolitičnimi boleznimi, asmatike, nosečnice!).
Nekatera eterična olja s katerimi si pomagamo v času prehlada:
🌿 Ravintsara (Cinnamonum camphoro);
🌿 Evkaliptusi (Eucalyptus radiata, E. globulus, E. Citriadora);
🌿Timijan (Thymus vulgaris KT Timol; za otroke nad 3 leta raje KT Linalool)
🌿 (Melaleuca leucadendron)
🌿Mirta (Myrtus communis)
🌿Lovor (Laurus nobilis)
🌿Rožmarin KT Cineol (Rosmarinus officinalis KT 1,8 cineol) - po novem se imenuje Salvia rosmarius
Načini uporabe eteričnih olj:
- 🌸 Nožne kopeli (redčimo eterično olje v soli aali rastlinskem olju in dodamo vodi)
- 🌸 Suha inhalacija (inhalatorji) ali inhalacija parna(v tem primeru dodamo samo 1 k eteričnega olja redčenega v soli v posodo)
- 🌸 Vtiranje /razredčenih eteričnih olj v rastlinskem olju ali mazil na prsi, hrbet in noge;
- 🌸Komprese, obloge z eteričnimi olji
V času prehladov in gripe je priporočljivo uporabiti eterična olja tudi za osvežitev prostorov. Posežemo po iglavcih in citrusih.
Viri:
- https://www.abczdravja.si/dihala/nadlezna-prehladna-obolenja/ 11.11.2023
- Magnolija; Nina Medved; 2019/2020; Tečaj Aromaterapija po programu NPK
- Eliane Zimmermann; Aromatherapie fur Pflege - und Heilberufe – 6. izdaja
